AKCIJA
Imunski sistem predstavlja prvo in zadnjo borbeno linijo našega organizma pred škodljivci, katerih glavna naloga je prebiti naše obrambne linije in organizmu povzročiti čim več škode. Aktivni bojevniki, naše celice, so noč in dan na preži pred vsiljivci.
Imunski sistem vključuje vse organe, celice in snovi, ki ščitijo telo pred patogeni. Naša koža je na primer naša zunanja zaščitna pregrada. Preprečuje patogenom, kot so virusi, bakterije, glivice ali paraziti, vstop v naše telo. Zaščitne ovire v našem telesu so sluznice ust, grla, dihalnih poti, želodca in črevesja. Poleg tega je v našem telesu veliko število specializiranih celic, ki skrbijo za zaščito pred patogeni.
Imunski sistem lahko razdelimo na dva glavna dela:
– prirojene imunski sistem in
– pridobljen imunski sistem.
Prirojeni imunski sistem
Ko patogeni vdrejo v naše telo, se prirojeni imunski sistem odzove hitro in nespecifično. To pomeni, da vedno reagira na enak način, vse, kar telesu prepozna kot tujek, skuša odstraniti, narediti neškodljivo. Tako imenovani fagociti (makrofagi) začnejo uničevati patogene, ki so vdrli. Pri tem sproščajo snovi, ki pritegnejo druge imunske celice na mesto okužbe.
Obrambne celice prirojenega imunskega sistema povzročajo vnetje. Pojavila se bo oteklina in rdečina ter včasih vročina. To pomeni, da več imunskih celic doseže prizadeto območje. Cilj vnetja je odstraniti škodljivo snov in pospešiti celjenje.
Ker prirojeni imunski sistem vedno sledi istemu vzorcu, so patogeni razvili metode, s katerimi se mu lahko izognejo. Če ne uspe uničiti povzročiteljev bolezni, priskoči na pomoč pridobljeni imunski sistem.
Pridobljeni imunski sistem
Pridobljeni imunski sistem se začne razvijati po rojstvu. V nasprotju s prirojenim imunskim sistemom mora pridobljeni imunski sistem natančno identificirati patogene. Pridobljeni imunski sistem torej potrebuje dlje časa, da se aktivira v primeru okužbe. Ko pa so v telesu prisotne prave obrambne celice za določenega patogena, so le te zelo učinkovite.
Najpomembnejše obrambne celice pridobljenega imunskega sistema imenujemo celice B in T:
Celice B lahko sproščajo posebne obrambne snovi – protitelesa. Protitelesa se povežejo s patogeni in jih naredijo neučinkovite. Patogeni potem ne morejo več napadati lastnih telesnih celic.
Celice T opravljajo različne naloge, po katerih se razlikujejo. Tako imenovane celice T podpirajo druge obrambne celice, na primer s spodbujanjem celic B, da se razmnožujejo in proizvajajo več protiteles. Celice T-ubijalke lahko uničijo celice, ki jih je okužil patogen. Na ta način preprečijo razmnoževanje patogenov.
Po uspešnem boju proti okužbi nekatere celice B in celice T postanejo spominske celice. Spominske celice ostanejo v telesu po stiku s patogeni še dolgo, včasih več let. Cepljenje deluje po istem principu: namesto z okužbo, telo za povzročitelja izve s cepljenjem. Tako se oblikuje imunološki spomin. V njem so shranjene informacije o patogenih, s katerimi se borimo, kot v bazi podatkov. Če ponovno pridejo v stik s povzročiteljem bolezni, lahko reagirajo veliko hitreje.
Z ohranjanjem optimalnega delovanja imunskega sistema bomo z lahkoto reševali vsakdanje življenjske izzive, od produktivnosti doma in na delovnem mestu, do uspešne vadbe v telovadnici.
Stroka si je enotna, da je ključnega pomena za ohranjanje imunskega sistema uravnotežen način prehranjevanja.
Uravnoteženega načina prehranjevanja, pa si dandanes ne moremo predstavljati brez prehranskih dopolnil.
Tu je pet preprostih dodatkov, ki vam lahko pomagajo pri podpori imunskega sistema:
1. Ribje olje
Dopolnila iz ribjega olja so bogati vir omega 3 maščobnih kislin, ki so znane po svojih lastnostih, spodbujanje splošnega zdravja. Dopolnila z ribjim oljem vsebujejo spojine, za katere je dokazano, da podpirajo človeški imunski sistem z zmanjšanjem vnetih stanj, kar pomaga preprečiti razvoj srčno-žilnih bolezni.
Priporočljiv vnos je 0,6 g omega 3-maščobnih kislin, katerih sestavni del sta EPA (eikozapentojska kislina in DHA (dokozoheksanojska kislina) in do 6,6 g raznih drugih nenasičenih maščobnih kislin (z vsebnostjo omega 6 maščobnih kislin). Pomembno je, da je v telesu pravo razmerje med omega 3- in omega 6-maščobnimi kislinami.
2. Vitamin D
Vitamin D je v maščobah topen vitamin, splošno znan kot “sončni vitamin”, ki ga človeško telo lahko naravno sintetizira, če je izpostavljeno zadostni količini UV žarkov iz sonca (10 do 15 minut brez kreme za sončenje, najmanj 60 % telesne površine). Vitamin D med drugim povečuje mišično moč in izboljšuje gibalne sposobnosti.
Študije so pokazale, da nadpovprečne ravni vitamina D v krvi lahko znatno zmanjšajo verjetnost, da bo oseba zbolela z okužbo.
Vitamin D ne pomaga samo pri podpori imunskega sistema, temveč podpira tudi absorpcijo kalcija. V kombinaciji z vitaminom K2 igra pomembno vlogo pri mineralizaciji kosti. Vitamin K2 neposredno sodeluje pri tvorbi kostnih beljakovin oziroma pri procesu vezanja kalcija v kostno maso.
3. Probiotiki
Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki po zaužitju dokazano, ugodno vplivajo na naše splošno zdravje. Prijazne bakterije, kot jih tudi imenujejo, lahko upočasnijo delovanje t.i. slabih bakterij v črevesju. S svojim delovanjem pozitivno vplivajo na črevesno floro, okrepijo črevesno steno in pospešijo njeno obnovo ter posledično vplivajo na imunski sistem. Probiotiki z aktivacijo imunskih celic spodbudijo mehanizme proti kroničnim okužbam. Izredno močan vpliv na imunski sistem imajo tudi zato, ker je v črevesju kar 70-odstotni delež imunskega sistema.
4. Vitamin C
Vitamin C je nedvomno najbolj impresiven vitamin, ko gre za krepitev imunskega sistema, zato zdravniki pogosto priporočajo povečano uživanje vitamina C v sezoni prehladov in gripe.
Vitamin C je znan kot dodatek za krepitev imunskega sistema, saj lahko zaradi svojih antioksidativnih lastnosti telo zaščiti pred prostimi radikali. Kadar smo izpostavljeni stresu, tako fizičnemu kot psihičnemu, se potrebe po vitaminu C povečajo. Priporočena dnevna doza vitamina C znaša od 100 mg naprej (glede na način prehranjevanja in ostale aktivnosti). Dopustna zgornja meja za športnike (ne predstavlja tveganja in ne povzroča neželenih učinkov) pa je tudi do 2000 mg vitamina C dnevno.
5. Multi vitaminska formula
Obstaja dober razlog, zakaj uporabljati prehransko dopolnilo z vsebnostjo vitaminov in mineralov. Makrohranila med katera spadajo vitamini in minerali so bistvenega pomena za življenje, saj s svojim učinkovanjem vplivajo na različne presnovne in regulativne procese v telesu.
Organizem za svoje delovanje potrebuje različna mikrohranila. Ta med drugim preprečujejo nastanek bolezni, vplivajo na pretvorbo hrane v energijo, sodelujejo pri obnovi telesa in boju proti prostim radikalom. So torej esencialna oz. nujno potrebna hranila za življenje.
Pomanjkanje le teh lahko resno ogrozi naš imunski sistem in ima neugoden vpliv na razne procese, ki se odvijajo v telesu. Zaradi vseh predelanih živil, ki jih danes uživamo, in večje količine vsakodnevnega stresa ter mnogih toksinov, ki smo jim vsakodnevno izpostavljeni, naša telesa potrebujejo veliko večje količine teh snovi.
Upoštevajte le eno, vse to so dopolnila, kar pomeni, da le dopolnjujemo naš prehranjevalni sistem. Pa ne pozabite na gibanje!
