Človeško telo pridobiva energijo iz rastlinskih in živalskih virov hrane. Prvotni vir naše energije je v pretvorljivi obliki kemično shranjen v hranilnih snoveh. Da bi telo to energijo lahko uporabilo, jo mora najprej sprostiti iz hranil in nato pretvoriti v mehansko energijo – mišično delo.

Zakaj telo potrebuje energijo 

Naše telo potrebuje energijo za osnovne življenjske funkcije kot so srčni utrip, dihanje, prebava, delovanje možganov, za vzdrževanje telesne temperature in na koncu za telesno dejavnost.

Kompleksne procese pretvarjanja energije v telesu iz ene oblike (na primer sladkorja) v drugo (toploto, mehansko energijo v obliki telesne dejavnosti) imenujemo energijska presnova.

Količina energije, ki jo telo sprejme s hrano in tudi porabi, se izraža v kilokalorijah (kcal) ali kilojoulih (kJ): 1 kcal = 4,184 kJ.

Gorivo za telesno dejavnost

Za nas so energijsko pomembna hranila ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine, ki se po zaužitju razgradijo med prebavo. Tako se ogljikovi hidrati iz prehrane razgradijo na posamezne sladkorne molekule (predvsem glukozo, galaktozo in fruktozo), beljakovine pa na aminokisline. Iz prehranskih maščob nastanejo maščobne kisline in glicerin.

Kako in koliko časa se posamezna hrana prebavlja, bom opisal kdaj drugič, če bo potreba. Tokrat le na kratko. Iz tankega črevesa pridejo hranila v kri. Molekule sladkorja galaktoze in fruktoze se v jetrih nadalje presnavljajo in pretvorijo v glukozo. Glukoza, ki se ne porabi takoj, se shrani v obliki glikogena v mišičnih celicah ali pa se ob presežku glukoze pretvori v telesno maščobo.

Maščobe se porabijo ali shranijo v maščobnih zalogah pod kožo. Tudi odvečne beljakovine se lahko pretvorijo v telesne maščobe.

Kako mišice porabljajo energijo

Telo je opremljeno z zapletenim sistemom za oskrbo z energijo, da lahko v različnih situacijah zagotovi potrebno zmogljivost. Predpogoj za vsako telesno dejavnost je predvsem poseben nosilec energije, adenozin trifosfat (ATP).  ATP je univerzalni nosilec energije, ki je na voljo v vsaki telesni celici.

V samih celicah so na voljo le majhne količine ATP, ki se porabijo že po nekaj sekundah. Zato je treba ta ATP nenehno obnavljati (resintetizirati), kar poteka prek hranil, ki zagotavljajo energijo (ogljikovih hidratov in maščobe).

Energijska presnova s kisikom – običajni primer

Proizvodnja energije v telesu – tj. proizvodnja ATP – poteka predvsem z izgorevanjem maščobnih kislin in glukoze. V mirovanju in med zmerno intenzivno telesno vadbo se energijske potrebe zadovoljujejo predvsem z izgorevanjem maščobnih kislin in ogljikovih hidratov, kar imenujemo aerobna presnova.

Dejavnosti s pretežno aerobno presnovo vključujejo večino vsakodnevnih dejavnosti, kot so sedenje, hoja, stoječe delo, lažja gospodinjska opravila ali pisarniško delo. Tudi dolgotrajne športne dejavnosti potekajo pretežno z aerobno presnovo.

Odvisno od intenzivnosti aerobne dejavnosti in pogojev treninga se delež zalog ogljikovih hidratov in maščob pri zagotavljanju energije spreminja.

Energijska presnova brez kisika – izjema

Pri visoki intenzivni vadbi mora telo aerobno presnovo dopolniti z energijo brez kisika (anaerobno). To se zgodi, kadar je potrebne več energije, kot je lahko zagotovimo z aerobnim izgorevanjem hranilnih snovi.

Vendar pa lahko anaerobna oskrba z energijo takšne razmere premostijo le za zelo kratek čas (približno tri minute), saj se mišice nato zelo hitro utrudijo. Tipične situacije je dvigovanje ali metanje težkih predmetov, kratek in hiter tek (sprint) itd.

Kaj pa vzdržljivost 

Vzdržljivost je sposobnost vzdrževati dano raven zmogljivosti. Ustreza torej duševni in fizični odpornosti vadečega na utrujenost. Vzdržljivost je odvisna od srčno-žilnega sistema, metabolizma in psihičnega stanja.
Pri neprekinjenem delovanju velja, da bolj ko je vadba oz. aktivnost intenziven, večja je poraba kisika in hitreje bije srce.

Vzdržljivost: definicija in ozadje

Kaj pravzaprav pomeni izraz vzdržljivost? Vzdržljivost je ena od telesnih, motoričnih sposobnosti. Omogoča telesu, da vzdržuje intenzivnost v daljšem časovnem obdobju, na primer določeno hitrost med tekom. Temu je dodana sposobnost odpora na utrujenost in zmogljivost regeneracije. 

Utrujenost vpliva tako na fizične kot na psihične funkcije telesa, pri čemer so pri vzdržljivosti običajno v ospredju fizične.

Da bi se vsaj delno izognili tej fizični utrujenosti ali le to hitreje premagali, lahko v tej kategoriji izbirate med kompleksnimi izdelki, z vsebnostjo kvalitetnih, uporabnih kalorij, vitaminov in mineralov.  

Moj voziček
Seznam želja
kategorije
Primerjaj izdelke (0 Izdelki)