Ko se dva ali več atomov združi skupaj, postanejo nekaj, kar se imenuje molekula. Človeško telo je sestavljeno iz snovi, kot so beljakovine, maščobe, DNK in številni drugi gradniki, ki v bistvu niso nič drugega kot velike molekule, sestavljene iz desetih, sto ali celo tisoč atomov, povezanih med seboj. Človeško telo in drugi organizmi ohranjajo svojo strukturo in delovanje s kemičnimi reakcijami. Vse kemične reakcije, ki so potrebne za ohranjanje življenja, so skupaj znane kot presnova.

V teh kemičnih reakcijah se večje molekule razgradijo v manjše molekule, večje molekule pa nastanejo iz manjših molekul. Da je molekula stabilna, mora vsebovati pravo količino elektronov. Če molekula izgubi enega od svojih elektronov, se lahko spremeni v tako imenovani prosti radikal.

Prosti radikali so nestabilne, električno nabite molekule, ki lahko reagirajo z drugimi molekulami, kot je DNK celic, in jih poškodujejo. To lahko povzroči nevarne verižne reakcije.

In prav tu pridejo v poštev antioksidanti. Ko molekula izgubi elektron in se spremeni v prosti radikal, vstopi molekula antioksidanta in donira elektron prostemu radikalu, da ga nevtralizira in s tem naredi neškodljivega. Izraz “nevtralizirati” se uporablja tudi v smislu električnega naboja, saj darovanje elektrona spremeni električno nabito molekulo v molekulo z nevtralnim električnim nabojem.

To je mehanizem, na katerem temeljijo antioksidanti. Darujejo elektrone prostim radikalom, ki jih nevtralizirajo in preprečujejo, da bi povzročali škodo.

Antioksidanti in prosti radikali so pomembni

Prosti radikali nastajajo med naravnimi, presnovnimi procesi in bi brez antioksidantov precej hitro uničili naše telo. Vendar je treba upoštevati, da ti prosti radikali opravljajo tudi pomembne funkcije, bistvene za naše preživetje.

Telesne imunske celice uporabljajo proste radikale za uničevanje bakterij, ki nas okužijo. Kot pri mnogih stvareh v telesu potrebujemo določeno ravnovesje, potrebujemo pravo količino prostih radikalov in pravo količino antioksidantov, da imamo vse pod nadzorom.

Ko to ravnovesje uide nadzoru, lahko gredo stvari narobe. Ko prosti radikali, ki imajo oksidativni učinek, presežejo število antioksidantov, lahko to privede do stanja, znanega kot oksidativni stres. Med oksidativnim stresom se lahko pomembne molekule v telesu resno poškodujejo, včasih celo privede do celične smrti. Znano je, da več dejavnikov stresa in življenjskega sloga spodbuja prekomerno nastajanje prostih radikalov in oksidativni stres. Med najbolj pogoste dejavnike, ki stopnjujejo to stanje bi lahko šteli onesnaževanje zraka, sevanja, vključno z prekomernim sončenjem, cigaretni dim, uživanje alkohola, toksini, uživanje velikih količin polinenasičenih maščobnih kislin, okužbe, ki jih povzročajo bakterije, glive in virusi, pa tudi intenzivna in dolgotrajna vadba, ki poškoduje mišično tkivo in še bi lahko naštevali.

Dolgotrajen oksidativni stres vodi do povečanega tveganja za negativne učinke na zdravje, vključno s srčnimi boleznimi. Prav tako naj bi oksidativni stres prispeval k procesu staranja.

Antioksidanti so bistveni za življenje in preživetje vseh živih organov. Najdemo jih v hrani, nekaj pa jih proizvaja človeško telo samo, kot je celični antioksidant glutation.

Rastline in živali ter vse druge oblike življenja imajo svojo obrambo pred prostimi radikali in oksidativno škodo, ki jo povzročajo. Zaradi tega lahko antioksidante najdemo v skoraj vseh živilih rastlinskega in živalskega izvora. Pravzaprav je naša življenja odvisna od vnosa določenih antioksidantov kot so to vitamina C in vitamina E. Zdravstvene koristi, povezane z uživanjem rastlinsko bogate prehrane, so vsaj delno posledica široke palete antioksidantov, ki jih le ta zagotavlja. Jagode so še posebej dober vir antioksidantov

Tudi mesni izdelki in ribe vsebujejo antioksidante, vendar v manjših količinah v primerjavi s sadjem in zelenjavo.  Poleg tega je tu še vrsta drugih dobrih virov antioksidantov, vključno z zelenim čajem, kavo in temno čokolado.

Po nekaterih študijah je kava eden najboljših virov antioksidantov v zahodni prehrani, vendar je to delno zato, ker povprečen človek ne uživa veliko hrane, bogate z antioksidanti.

Antioksidanti lahko tudi podaljšajo rok uporabnosti tako naravnih kot predelanih živil, zato se pogosto uporabljajo kot aditivi za živila. Na primer, vitamin C je dodan predelani hrani kot konzervans.

Kakšne antioksidante poznamo? 

Obstaja veliko različnih antioksidantov, ki jih lahko najdemo v živilih. Te lahko v grobem razdelimo v dve različni skupini, na vodotopne in v maščobi topne antioksidante.

Vodotopni antioksidanti sproščajo svoje učinke v tekočinah znotraj in zunaj celic, medtem ko v maščobi topni antioksidanti delujejo predvsem v celičnih membranah.

Nekaj znanih in pomembnih antioksidantov, ki jih najdemo v hrani in prehranskih doplnilih:

• vitamin C je eden najpomembnejših v vodi topnih antioksidantov in bistveno hranilo,
• vitamin E  je primarni v maščobi topen antioksidant, ki ima ključno vlogo pri zaščiti celičnih membran pred oksidativnimi poškodbami,
• flavonoidi predstavljajo skupino antioksidantov, ki jih najdemo v rastlinski hrani in imajo številne pozitivne učinke na zdravje,

Številne snovi, ki spadajo v razred antioksidantov, imajo lahko tudi druge pomembne funkcije v telesu. Vidna primera tega sta kurkuminoidi, ki jih vsebuje kurkuma, in oleokantal, ki ga vsebuje ekstra deviško oljčno olje. Te snovi delujejo kot antioksidanti, vendar imajo tudi močno protivnetno delovanje 

Je vredno uporabljati dopolnila z vsebnostjo aktioksidantov?

Oskrba z antioksidanti je nujna za ohranjanje zdravja. Ampak zapomnite si, da v tem primeru ni vedno več bolje. Prekomerni vnos izoliranih antioksidantov ima lahko toksične učinke in celo spodbuja, namesto da prepreči oksidativno škodo. Pravzaprav so nekatere študije celo pokazale, da lahko izjemno visoki odmerki antioksidantov povečajo tveganje za vaše zdravje. 

Iz tega razloga bi bilo priporočljivo, da pred nabavo izdelka, pregledate tabelo vsebnosti sestavin in njihovo doziranje.