Prehranski strokovnjaki pogosto govorijo o pomembnosti vitaminov, le malo pa je tistih, ki razložijo, kaj dejansko so in kako vitamini vplivajo na naš organizem. V članku bom na kratko omenil nekaj pomembnih, splošno znanih dejstev o delovanju in uporabi vitaminov.
Torej, beseda vitamin ima latinski izvor. “Vita” pomeni življenje. Ime vitamin se prvič zasledi leta 1911, ko je poljski biokemik Kazimir Funk, med prvimi uspel izolirati te mikro snovi.
Vitamini so esencialne, organske molekule (13 jih je), ki so res izjemnega pomena za ohranjanje našega zdravja, saj so vključeni v skoraj vse biokemične procese v našem telesu. So ključnega pomena za vzdrževanje vitalnih funkcij, imunskega sistema, sodelujejo pa tudi pri sintezi encimov in hormonov, pri proizvodnji energije, odstranjevanju odpadnih snovi… Naše telo jih razen izjem ne more sintetizirati samo, zato jih moramo zaužiti s prehrano in prehranskimi dopolnili. V nasprotju z drugimi hranili (ogljikovi hidrati, beljakovine…), vitamini niso energenti. Noben vitamin ne more nadomestiti drugega vitamina ali hranila. Življenje torej ni mogoče brez osnovnih vitaminov.
Vitaminov ni mogoče razvrstiti v enotno kemijsko skupino snovi. Kot sem omenil so organske molekule, ki jih proizvajajo rastline, bakterije ali živali. Na primer vitamin A se v živilih živalskega izvora nahaja v obliki retinola, medtem ko se v živilih rastlinskega izvora pojavlja v obliki karotenoidov, kot provitamin A.
Posledice nezadostnega vnosa vitaminov se kaj hitro pokažejo kot posebne presnovne bolezni, ki jih imenujemo tudi avitaminoze (skorbut – pomanjkanje vitamina C, nočna slepota – pomanjkanje vitamina A, rahitis – pomanjkanje vitamina D) kot tudi nekatere kožne bolezni (pomanjkanje vitaminov B kompleksa). Upočasni lahko rast in razvoj, zmanjša imunsko odpornost, pri nosečnicah pa ogrozi normalen razvoj zarodka.
Druga skrajnost so hipervitaminoze, ki nastanejo zaradi prekomernega uživanja vitaminov (bolj pri vitaminih topni v maščobah A in D) zaradi dolgotrajnega uživanju previsokih odmerkov (prehranska dopolnila) lahko pride tudi do zastrupitve. Hipervitaminoza A lahko povzroča glavobole, suho kožo, izpadanje las, mehčanje kosti in poškodbe jeter, hipervitaminoza D pa slabost, kalcifikacijo mehkih tkiv, anoreksijo in poškodbe ledvic.
Vitamine delimo v dve vrsti in sicer tiste, ki so topni v vodi in tiste, ki so topni v maščobah. Med vodotopne vitamine spadajo B1 (tiamin), B2 (riboflavin), B3 (niacin), B5 (pantotenska kislina), B6 (piridoksin), B7 (biotin ali t.i. H), B9 (folna kislina), B12 (cianokobalamin) in C (askorbinska kislina). Med vitamine topne v maščobah pa spadajo vitamin A (retinol, retinal in 4 karotenoidi), D2 (ergokalciferol), D3 (kolekalciferol), E (tokoferoli in tokotrienoli), K2 (fitomenadion), K3 (menakinon).
Dnevno nas mediji prepričujejo, da z uravnotežno prehrano (dodajanjem zelenjave, sadja…), dobimo dovolj teh mikrohranil. Dobimo res?
Živila sicer vsebujejo tudi druge različne snovi (npr. minerale), ki s svojo sinergijo doprinesejo k boljšemu izkoristku vitaminov. Vzemimo za primer mleko, ki vsebuje vitamin D in pomemben mineral kalcij, učinkovanje nam je poznano (vitamin D pomaga pri vgradnji kalcija v kosti).
Vendar če upoštevamo dejstvo, da je večina hrane, ki jo zaužijemo industrijsko pridelana in predelana (postopki bistveno osiromašijo njene vrednosti), da je izpostavljena toploti, svetlobi, zraku, dejavnikom, kateri znajo močno vplivati na ohranjanje teh snovi in da preden pridejo na trgovinske police le to prepojena z različnimi aditivi in drugimi snovmi, so tudi posamezni, športni strokovnjaki mnenja, da aktivne ljudje in vrhunski športniki, ne morejo zadovoljiti dnevne potrebe po vitaminih z normalno prehrano, vsled česar je dodajanje vitaminov z prehranskimi dopolnili zelo priporočljivo.
Če ste fizično aktivni ali ste na dieti, če se prehranjujejo po prehranskih režimih s katerimi ne zaužijete vseh makrohranil, ste bolni in uporabljate zdravila (antibiotiki…), je vredno premisliti o dodajanju kvalitetnega vitaminskega dopolnila.